Kateri vzajemni skladi so imeli lani največji donos?
Lestvica TOP 15:
- Infond Surovine in energija: 51,7 %
- Generali Surovine in energija: 39,5 %
- Infond ZDA: 33 %
- Amundi Funds Pioneer Global Equity: 31 %
- NLB Naravni viri delniški: 31 %
- Infond Tehnologija: 30 %
- NLB Nepremičninski delniški: 29.8 %
- Triglav Svetovni razviti trgi: 29 %
- Generali Prvi izbor: 28,7 %
- Triglav Zeleni: 28,3 %
- NLB Globalni delniški: 28 %
- Infond Družbeno odgovorni: 28 %
- Generali Vitalnost: 27,5 %
- NLB Slovenija mešani: 26,8 %
- Infond Razviti trgi: 26,7 %
Zmagovalec leta 2021 je energetski sektor
V lanskem letu je po donosnosti prepričljivo zmagal sektor energije in surovin predvsem zaradi rasti cen energentov kot posledice odprtja gospodarstev. Sledijo podjetja iz sektorja informacijske tehnologije, ki so zmagovalci še vedno trajajoče pandemske realnosti. Koronavirusna epidemija je spremenila tudi pogled vlagateljev na nepremičninski trg, ki je v lanskem letu močno povišal vrednotenje, centralna banka pa že opozarja na določeno precenjenosti nepremičnin. Omeniti moramo tudi bančni sektor, ki se je ob izdatni monetarni politiki dobro prilagodil novim razmeram.
Na lestvici najbolj donosnih skladov so tudi tako imenovani zeleni oziroma ESG skladi, ki se vse bolj uveljavljajo. Zeleni delniški skladi namreč sredstva nalagajo v delnice izdajateljev, ki so nadpovprečno okolijsko ozaveščeni. V letu 2020 je bilo globalno kar 50 odstotkov vseh naložb v sklade investiranih v ESG sklade. Trend se je nadaljeval tudi v lanskem letu in “zeleni” vlagatelji so bili tudi lepo nagrajeni. Ob tem je treba poudariti, da so pogoji za pridobitev oznake ESG precej ohlapni, zato med zelena podjetja spadajo že vsi večji borzni igralci, med drugim tudi tehnološki velikani Apple, Alphabet, Microsoft, Meta - Facebook in celo nekatera naftna podjetja.
Povišana inflacija glavni sovražnik borznih trgov v letu 2022
Letos koronavirus naj ne bi bil več glavni sovražnik kapitalskih trgov, saj bodo največje nevarnosti za vlagatelje izvirale iz povišane inflacije in tveganja, da bodo oblikovalci monetarne politike napačno oziroma (pre)pozno ukrepali.
Večji del leta 2021 so bili namreč oblikovalci politik v centralnih bankah prepričani, da so pomanjkanje delovne sile in ozka grla v dobavni verigi zgolj kratkoročna posledica pandemije. Bankirji so menili, da je povišana inflacija zgolj začasna kot odraz odpiranja gospodarstev, a se je potem izkazalo, da bo še kar nekaj časa vztrajala pri 5-odstotni stopnji. To je daleč od cilja centralnih bank, ki bi rade vzdrževale dve-odstotno inflacijo.
