Ali poznate strukturirane produkte?

Strukturirani produkti so dolžniški vrednostni papirji, ki sodijo med izvedene finančne instrumente in omogočajo zasledovanje gibanje cene določenega osnovnega instrumenta. Kot osnovni instrumenti nastopajo delnice, obveznice, indeksi, obrestne mere, valute, košarice delnic, surovine, vzajemni skladi in drugo.

Razvoj trga strukturiranih produktov

Zgodovina strukturiranih produktov sega v začetke 90-ih let, ko se je v Evropi razvila skupina izvedenih finančnih instrumentov, ki jo na splošno imenujemo certifikati. Prve strukturirane produkte so izdale ameriške in evropske banke.

Veliko priljubljenost v Evropi so strukturirani produkti doživeli v začetku leta 2000, ko so manjšim vlagateljem omogočili dostop do segmentov in trgov, ki so bili v preteklosti dostopni le institucionalnim vlagateljem (eksotični trgi, plemenite kovine, kmetijski proizvodi, nafta in plin, alternativni viri energije, biotehnologija ...).

Izdajatelji strukturiranih produktov so v večini večje svetovne banke in finančne institucije, kot so ABN Amro, Barclays Capital, BNP Paribas, Citigroup, Commerzbank, Credit Suisse, Deutsche Bank, Dresdner Bank, Merrill Lynch, Raiffeisen, Société Générale, UniCredit, Volksbank AG in drugi.

Osnovni cilj strukturiranih produktov je vlagatelju ponuditi želeno razmerje med tveganjem, potencialnim donosom in zahtevano likvidnostjo. Le-ti lahko vlagateljem v različnih tržnih situacijah in različnih smereh gibanja trga pomagajo uspešno uresničiti zastavljene investicijske cilje. So primerna naložba za vlagatelje, ki ob nižjem tveganju ne želijo zamuditi potencialno višjih donosov. So prosto prenosljivi in z njimi se dnevno trguje na številnih borzah vrednostnih papirjev v zahodni Evropi.

Tveganje in razmere na finančnih trgih

Strukturiranih produktov je veliko in različnih oblik, od manj tveganih strukturiranih depozitov do zelo visoko tveganih knock-out certifikatov, ki omogočajo zaslužek na padajočih, rastočih in horizontalnih trgih.

Strukturirane produkte je glede na tveganje in razmere na finančnih trgih smiselno razdeliti v tri skupine. V prvo skupino spadajo certifikati, kjer je tveganje investicije manjše od tveganje trga. Med slednje uvrščamo garantirane certifikate, certifikate z delno zaščito, bonus in diskontne certifikate. Za te oblike certifikatov je najprimernejše naraščajoče in horizontalno gibanje trga. V drugo skupino sodijo certifikati, kjer je tveganje investicije enako tveganju trga. Sem uvrščamo indeksne certifikate, ki sledijo gibanju indeksa v razmerju 1:1 in so primeren instrument tako v naraščajočem kot padajočem gibanju trga. V zadnjo skupino pa sodijo certifikati, kjer je tveganje investicije večje od tveganja trga. Predstavniki te vrste so knock-out certifikati, ki omogočajo trgovanje s finančnim vzvodom. Primerni so tako v naraščajočem kot padajočem gibanju trga.

Garantirani certifikati

Garantirani certifikati so alternativa obvezniškim naložbam, ki s kapitalskim jamstvom izdajatelja izplačajo 100 odstotkov nominalne naložbe ob dospetju ne glede na to, ali je tečaj osnovnega instrumenta ob zapadlosti ali v času trajanja nižji od izhodiščnega tečaja. V primeru višje donosnosti osnovnega instrumenta pa omogočajo tudi delno udeležbo v dobičku. Primerni so za zelo konservativne vlagatelje, ki imajo malo izkušenj z naložbami v delnice in obveznice. Dobro je vedeti, da garantirani certifikati garantirajo vračilo glavnice le ob dospetju certifikata, medtem ko lahko vlagatelj s prodajo pred dospetjem ustvari tudi izgubo.

Certifikati z delno zaščito glavnice

Certifikati z delno zaščito, največkrat pojmovani kot air-bag certifikati, imajo določeno varnostno mejo (bariero), ki se nahaja pod tečajem osnovnega instrumenta (predstavlja blažilec tveganja), in stopnjo udeležbe, s katero certifikat sledi rasti tečaja osnovnega instrumenta nad začetnim nivojem. Stopnja udeležbe je lahko enaka 100 odstotkov, nižja ali višja. Pomemben podatek je tudi faktor izplačila, preko katerega je vlagatelju zagotovljena nižja izguba v primerjavi z direktno naložbo. Certifikati z delno zaščito so primerni v obdobjih, ko se pričakuje rastoč trend tečajev osnovnega instrumenta, ne izključuje pa se blagih tečajnih izgub, pred katerimi se hočejo vlagatelji zavarovati.

Bonus certifikati

Pri bonus certifikatih gre za delno garantirane produkte. Zanimivi so za vlagatelje, ki si želijo določeno stopnjo varnosti naložbe in hkrati doseči donose, ki navzgor niso omejeni. Njihov vgrajeni mehanizem omogoča vlagatelju izplačilo bonusa, dokler cena osnovnega instrumenta ostane nad spodnjo varnostno mejo (bariero) in nivojem bonusa. Če je tečaj ob zapadlosti višji od zgornje meje, je vlagatelj neomejeno udeležen pri donosu. Če cena pade pod prag oziroma spodnji varnostni nivo, zapade pravica do izplačila bonusa in certifikat se giblje skladno z osnovnim instrumentom. Bonus certifikati so primerni v odbojih velikih pretresov na finančnih trgih in v obdobjih, ko je smer gibanja trga manj jasna.

Diskontni certifikati

Izdajatelj diskontne certifikate prodaja s popustom glede na trenutno vrednost osnovnega instrumenta, v zameno za to pa kupec sprejme omejitev potencialnega donosa (kapica). Tudi če osnovni instrument močno zraste, imetnik diskontnega certifikata ne bo deležen celotnega donosa, temveč le do vnaprej določene meje. Diskontni certifikati so primerni za bolj izkušene vlagatelje, ki predpostavljajo, da se tečaj osnovnega instrumenta v prihodnosti ne bo veliko spreminjal.

Indeksni ali udeležbeni certifikati

Indeksni certifikati omogočajo vlagatelju neposredno investiranje v indekse ali košarice delnic, ki bi bile sicer povprečnemu vlagatelju nedosegljive. Z nakupom indeksnega certifikata pridobi vlagatelj možnost udeležbe pri gibanju indeksa v razmerju 1:1. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti tveganje s stroškovno ugodnejšo naložbeno alternativo.

Knock-out certifikati

Knock-out certifikati spadajo v skupino instrumentov s finančnim vzvodom. Sodijo med visoko tvegane naložbene produkte, ki nudijo vlagatelju možnost za nadproporcionalno udeležbo pri spremembah cene osnovnega instrumenta. Primerni so za zelo izkušene vlagatelje, ki z nižjim kapitalskim vložkom ob visokem vzvodu dosegajo bistveno večje dobičke ali izgube v primerjavi z direktno naložbo tako pri padajočih kot naraščajočih tečajih osnovnega instrumenta.

Umestitev strukturiranih produktov v naložbeno piramido

Če želimo strukturirane produkte razvrstiti glede na tveganje in pričakovano donosnost, si najlaže pomagamo z naložbeno piramido, kjer so naložbeni instrumenti od dna piramide navzgor razvrščeni od najmanj do zelo tveganih. Na dnu piramide so naložbe (depoziti in skladi denarnega trga), ki vlagateljem prinašajo najnižje donose ob najnižjem tveganju. S pomikanjem po naložbeni piramidi navzgor pa se srečujemo z vrednostnimi papirji, ki prinašajo višje donose ob višjem tveganju (delnice in derivati).

Strukturirani produkti dopolnjujejo naložbeno piramido v vseh delih piramide. Pri dnu naložbene piramide se strukturirani produkti s 100-odstotno zaščito glavnice ob dospetju po stopnji tveganja uvrščajo med depozite in obvezniške naložbe. Strukturirane produkte z delno zaščito glavnice glede na tveganje in pričakovani donos uvrščamo med obvezniške in uravnotežene naložbe. Še višje med uravnotežene in delniške naložbe uvrščamo bonus, diskontne in indeksne certifikate. Najvišje pa glede na tveganje in pričakovani donos tik pod vrhom piramide uvrščamo knock-out certifikate, ki se zaradi trgovanja s finančnim vzvodom vrivajo med delniške naložbe in derivate.

Zaključek

Strukturirani produkti bodo v prihodnosti tudi med slovenskimi vlagatelji zaradi številnih prednosti in ugodnosti zagotovo dobili svoje mesto. Ker sodijo med naložbene oblike, ki ponujajo vlagatelju dodatno razpršitev v obstoječem portfelju ob višjih donosih in višji varnosti, so vsekakor dobra naložbena alternativa tako za manj izkušene kot profesionalne vlagatelje. Zaradi negotovosti na finančnih trgih lahko pričakujemo, da se bo povpraševanje po strukturiranih produktih v prihodnje še povečevalo.